V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave. Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto v Kijevu gostil pomembno srečanje svetovalcev za nacionalno varnost iz petnajstih držav. Glavni namen diplomatskega vrha je bil razprava o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini in iskanje skupnega jezika glede mirovnih načrtov. Zelenski je ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje prineslo konkreten napredek pri oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila dolgoročno stabilnost in zaščito pred prihodnjimi agresijami. Srečanje predstavlja nadaljevanje ukrajinske diplomatske ofenzive, s katero želi Kijev pridobiti čim širšo podporo za svojo mirovno formulo, tudi med državami, ki do sedaj niso bile neposredno vključene v zahodni zavezniški krog. Razprave so se osredotočale na vprašanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in mednarodne varnostne arhitekture po koncu spopadov. Ukrajinska stran je poudarila, da so tovrstni dialogi ključni za vzpostavitev trajnega miru, ki ne bi pomenil le zamrznitve konflikta, temveč pravično rešitev v skladu z mednarodnim pravom.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter njenimi evropskimi in ameriškimi zavezniki glede morebitnega sporazuma o končanju vojne z Rusijo. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci evropskih držav, medtem ko je ameriška ekipa sodelovala preko videokonference. Pogovori so potekali v luči zaostrenih stališč Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu gostil svetovalce za nacionalno varnost iz več kot 15 držav ter predstavnike Evropske unije in zveze NATO. Osrednji namen visokega srečanja je bil preučiti diplomatske možnosti za končanje vojne in vzpostavitev dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino v času naraščajočih napetosti z Rusijo. Srečanje, ki so ga pomagale organizirati Združene države Amerike, predstavlja nadaljevanje prizadevanj Kijeva za mednarodno podporo mirovnemu načrtu. Udeleženci so razpravljali o konkretnih ukrepih za stabilizacijo regije in ohranjanje pritiska na agresorja, medtem ko Rusija še naprej stopnjuje vojaške dejavnosti. Dogodek poudarja ključno vlogo diplomacije pri iskanju izhoda iz trajajočega konflikta, ki močno vpliva na evropsko in svetovno varnostno arhitekturo.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Ta konec tedna so se ponovno začela pogajanja za mir v Ukrajini, pri čemer so se ameriški, evropski in ukrajinski uradniki osredotočili predvsem na praktične podrobnosti morebitnega premirja. Diplomatski pogovori so bili usmerjeni v določanje zaporedja varnostnih ukrepov, ki bi zagotovili stabilnost na terenu. Ključni del razprav so predstavljala vojaška jamstva in vzpostavitev trdnih mehanizmov za uveljavljanje dogovorov, ki bi preprečili morebitne ponovne kršitve in zagotovili trajen mir. Delegacije so poudarile pomen mednarodnega sodelovanja pri nadzoru meja in izvajanju varnostnih protokolov. Čeprav so pogovori prešli v fazo tehničnih podrobnosti, so udeleženci izpostavili, da bodo varnostna jamstva ostala v središču vseh prihodnjih diplomatskih procesov, vključno z načrtovanimi srečanji v letu 2026. Cilj teh prizadevanj je ustvariti vzdržen okvir, ki bi Ukrajini omogočil dolgoročno stabilnost in obnovo države pod mednarodnim varstvom.

Nemški medij NachDenkSeiten kritizira ARD zaradi domnevno proruskega poročanja o Ukrajini, posebej glede dogodkov v Odesi, in opozarja na nevarnost propagande, ki lahko vodi v nasilje in vojno. Medtem pa Freitag.de analizira razpravo o nemških varnostnih garancijah za Ukrajino, ki jo predlaga CDU, ter opozarja na zgodovinske vzporednice in morebitno eskalacijo zaradi pozabljanja na poseben odnos z Rusijo. Članek sprašuje, ali bi nemški vojaki v Ukrajini odvračali Rusijo.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

Ameriški predsednik Donald Trump po poročanju časnika The New York Times ne namerava ugoditi zahtevam ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede varnostnih jamstev v obsegu, ki ga pričakuje Kijev. Viri blizu ameriške administracije navajajo, da Trump vztraja pri svojem pristopu k reševanju konflikta, ki se ne sklada s pričakovanji ukrajinske strani. Ameriški mediji poudarjajo, da so prizadevanja Zelenskega za pridobitev trdnih obljub Washingtona glede prihodnje zaščite Ukrajine naletela na odpor, kar bi lahko ogrozilo prihodnja pogajanja in stabilnost v regiji. Poročanje kaže na naraščajoče razhajanje med strategijo Kijeva in novo politiko Bele hiše. Medtem ko Zelenski poudarja nujnost formalnih varnostnih jamstev za preprečitev nadaljnje agresije, Trumpova administracija takšne zahteve ocenjuje kot potencialno nevarne oziroma neizvedljive v trenutnem geopolitičnem okviru. To dogajanje potrjuje predhodne napetosti med voditeljema, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih.

Poškodbe na naftovodu Družba so bile popravljene, zato so bile obnovljene dobave ruske surove nafte na Madžarsko in Slovaško. Madžarska je ukrajinskemu poveljniku, odgovornemu za napad na naftovod, prepovedala vstop v državo.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek izpostavil, da integracija Ukrajine v Evropsko unijo ne predstavlja zgolj političnega cilja, temveč je osrednji element varnostnih jamstev, ki jih Kijev zahteva v okviru mednarodnih prizadevanj za končanje ruske agresije. Zelenski meni, da bi polnopravno članstvo v povezavi delovalo kot močan odvračilni dejavnik proti prihodnjim napadom in zagotovilo dolgoročno stabilnost države po koncu vojaških spopadov. Izjave so bile podane v luči intenzivnih diplomatskih dejavnosti, kjer Ukrajina poskuša utrditi svojo pot v evroatlantske integracije kot del morebitnega mirovnega načrta. Kijev vztraja, da nobena rešitev konflikta ne sme priti na račun suverenosti ali možnosti za vključitev v zahodne institucije. Predsednik je ob tem poudaril, da so varnostna jamstva, ki vključujejo institucionalno povezanost z Evropo, nujna za preprečitev ponovitve zgodovine in zaščito demokratičnih vrednot na celini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 5. januarja prihodnje leto potekalo ključno srečanje načelnikov generalštabov zahodnih držav in Ukrajine. Glavna tema pogovorov bodo varnostna jamstva za Kijev, ki so del širših prizadevanj za zagotovitev dolgoročne stabilnosti države v luči trajajočega konflikta. Srečanje predstavlja pomemben korak v usklajevanju vojaške strategije in obrambnega sodelovanja med Ukrajino in njenimi zavezniki. Načelniki generalštabov bodo razpravljali o konkretnih mehanizmih pomoči in zaščite, ki bi Ukrajini omogočili odvračanje prihodnjih agresij ter utrdili njeno vlogo v evropski varnostni arhitekturi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

Ruske sile so v noči na novo leto nad ukrajinsko ozemlje izstrelile več kot 200 napadalnih brezpilotnih letalnikov, katerih primarni cilji so bili objekti energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejanje označil za nameren poskus destabilizacije države ob vstopu v četrto leto vojne. Po navedbah Kijeva so ruski napadi povzročili nove težave pri oskrbi z električno energijo, kar še dodatno otežuje humanitarne razmere v zimskem času. Istočasno je Ukrajina nadaljevala s povračilnimi ukrepi na ruskem ozemlju. Ruske oblasti so sporočile, da so ukrajinski droni zadeli rafinerijo nafte v regiji Krasnodar in energetske objekte v avtonomni republiki Tatarstan ob reki Volgi. Moskva je ob tem napovedala, da bo Združenim državam Amerike predložila dokaze, pridobljene iz sestreljenih letalnikov, ki naj bi potrjevali ukrajinske načrte za napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Intenzivno stopnjevanje spopadov se dogaja v času, ko so diplomatska prizadevanja, vključno s pogovori med Donaldom Trumpom in Zelenskim, osredotočena na morebitna varnostna jamstva po koncu konflikta.

Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in si še danes prizadeva za vpliv v državi s propagando in političnimi zavezniki. Evropska unija in platforma TikTok pomagata Moldavcem, da pri glasovanju upoštevajo resnične informacije in se izognejo ruskim dezinformacijam. V Moskvi so protestniki zahtevali povečanje števila volišč za moldavske državljane v Rusiji.

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.